Słowa kluczowe
Thrakien
Romanisierung
Terra Sigillata
Archäologie
Handwerksproduktion
römische Kaiserzeit
Jak cytować
Abstrakt
Der Artikel analysiert das Problem der Periodisierung der Keramikproduktion in Thrakien während der römischen Kaiserzeit. Das Problem ist von Bedeutung für die Erforschung der wirtschaftlichen und kulturellen Wandlungsprozesse der Region unter dem Einfluss der Romanisierung. Ziel der Arbeit ist es, die Hauptphasen der Keramikentwicklung zu unterscheiden und zu charakterisieren. Der Autor wendet die Analyse archäologischen Materials an, einschließlich der Formen, der Technologie und des Fundkontextes. Die wichtigsten Ergebnisse weisen auf drei Hauptentwicklungsphasen hin: vom 1. bis zum Beginn des 2. Jahrhunderts n. Chr., vom 2. bis zur Mitte des 3. Jahrhunderts sowie von der Mitte des 3. bis zum 4. Jahrhundert n. Chr. In der ersten Phase wird das Nebeneinander traditioneller thrakischer Keramik und römischer Einflüsse beobachtet; in der zweiten dominiert die Massenproduktion von Terra Sigillata; und in der dritten erfolgt der Übergang zu frühbyzantinischen Formen. Die Analyse zeigt außerdem die Bedeutung der Einflüsse aus Kleinasien sowie die Entwicklung lokaler Werkstätten. Die Schlussfolgerung lautet, dass die Keramikproduktion in Thrakien die Prozesse der Romanisierung widerspiegelt und zugleich Elemente der lokalen Tradition bewahrt.
Bibliografia
Aladžov D., Trako-rimski mogilen nekropol pri s. Meričleri, Haskovski okrăg, „Izvestija na Arheologičeskija Institut pri Bălgarskata Akademija na Naukite” 1965, Bd. 18, S. 117.
Aleksandrov G., Antična vila No 2 kraj Montana, „Izvestija na muzeite v Severozapadna Bălgarija” 1980, Bd. 4, S. 52.
Balkanska A., Keramika ot razkopkite v Serdika, „Serdika” 1964, Bd. 1, S. 144.
Botušarova L., Beležki za razvitieto na Filipopol prez vtorata polovina na I v. na n.e., „Godišnik na Narodnija Arheologičeski Muzej” 1971, Bd. 7, S. 63–74.
Botušarova L., Novi danni za Filipopol prez rimskata epoha, „Izvestija na Muzeite na Plovdivskija Okrăg” 1954–1955, Bd. 2, S. 111–140.
Botušarova L., Trako-rimskijat nekropol v jugoiztočnija kraj na Filipopol, „Godišnik na Narodnija Arheologičeski Muzej” 1960, Bd. 4, S. 121–147.
Botušarova L., Trakijskoto svetilište pri s. Djulevo, „Godišnik na Narodnija Arheologičeski Muzej” 1948, Bd. 1, S. 61–73.
Bötger B., Domašna keramika ot IV–VI v. ot Jatrus (Dolna Mizija), „Arheologija” 1978, Bd. 20, Nr. 2, S. 30–31.
Comfort H., Terra Sigillata [in:] „Realencyclopädie der klassischen Altertumswissenschaft”, Bd. 7, Stuttgart 1970.
Cončev D., Sivata thrakijska keramika v Bălgarija, „Godišnik na Narodnija Arheologičeski Muzej, Plovdiv” 1958, Bd. 3, S. 93–135.
Cončev D., Trakijska mogilna grobnica v Stroevo, „Godišnik na Narodnija Arheologičeski Muzej” 1960, Bd. 4, S. 101–120.
Cončev D., Trakijski nekropol pri s. Popovica, „Izvestija na Muzeite na Plovdivskija Okrăg” 1954, Bd. 1, S. 221.
Cončev D., Trakijskoto svetilište pri s. Varvara, Pazardžiško i starinite v săsednata okolnost, „Godišnik na Plovdivskata Narodna Biblioteka i Muzej” 1940–1941, S. 61–87.
Dimitrova A., Keramika i keramično proizvodstvo v Kabile prez rimskata epoha [in:] II. Internationales Symposium zur antiken balkanischen Keramik, Veliko Tărnovo–Pavlikeni 1979.
Dragendorff H., Terra Sigillata. Ein Beitrag zur Geschichte der griechischen und römischen Keramik, „Bonner Jahrbücher” 1895, Bd. 96, S. 112–223.
Dremsizova-Nelčinova Cv., Sivočerna keramika ot rimskata vila kraj s. Madara, Šumenski okrăg, „Arheologija” 1971, Bd. 13, Nr. 2, S. 22–30.
Gerov B., Zemevladenieto v rimskata Trakija i Mizija (I–III v.), Sofija 1977.
Ivanov T., Eskus v svetlinata na poslednita proučvanija [in:] Arheologičeski otkritija v Bălgarija, Sofija 1955, S. 113.
Jubenova V., Selišteto ot rimskata i rannovizantijskata epoha, Pernik 1981.
Kuzmanov G., Rannovizantijska keramika ot kastel na nos Kaliakra, „Arheologija” 1978, Bd. 20, Nr. 2, S. 24.
Loeschke S., Sigillata-Töpfereien in Tschandarli, „Athenische Mitteilungen” 1912, Bd. 37, S. 344–407.
Mrozewicz L., Položenieto na Nove v organizacionnata struktura na Dolna Mizija (I–III v.), „Vekove” 1980, Bd. 9, Nr. 4, S. 5–15.
Najdenova V., Une nécropole thrace de l’époque romaine dans les Rhodopes, „Thracia” 1972, Bd. 1, S. 145–157.
Nikolov D., The Thraco-Roman villa rustica near Chatalka, Stara Zagora, Oxford (BAR Suppl. Ser. 17), S. 23–25.
Nikolov D., Bujukliev H., Novi trakijski mogilni pogrebenija ot Čatalka, Starozagorsko, „Arheologija” 1967, Bd. 9, Nr. 3, S. 10–25.
Stančeva M., Vila rustika v kv. Obelja v Sofija, „Arheologija” 1981, Bd. 23–24, Nr. 1–2, S. 64–66.
Tabakova-Canova G., Getov L., Mogilni pogrebenija ot s. Tulovo, Starozagorski okrăg, „Arheologija” 1969, Bd. 11, Nr. 4, S. 29–40.
Tačeva-Hitova M., Roljata na preselnicite ot Mala Azija, Sirija i Egipet v ikonomičeskija i kulturen život na Dolna Mizija i Trakija (I–III v. n.e.), Veliko Tărnovo 1969.
Velkov I., Razkopki okolo Mezek i gara Svilengrad prez 1932–1933 g., „Izvestija na Bălgarskija Arheologičeski Institut” 1937, Bd. 11, S. 117–170.
Velkov V., Trakija i Dolna Mizija v istoričeskoto razvitie na Balkanskija poluostrov prez rimskata epoha [in:] Bălgarija v sveta ot drevnostta do naši dni, Bd. 1, Sofija 1979, S. 142.
Vaklinova M., Kăsnoantičen nekropol pri s. Bedel, Smoljanski okrăg, „Rodopski sbornik” 1967, Bd. 3, S. 142–152.
Zuglev K., Antični nahodki ot Asenovgradsko, „Arheologija” 1965, Bd. 7, Nr. 4, S. 40.
Žuglev K., Kaludova J., Mogilni nahodki ot s. Sadovo, Asenovgradsko, „Arheologija” 1963, Bd. 5, S. 33–39.
Licencja
© by Uniwersytet im. Adama Mickiewicza w Poznaniu, Wydział Historii, Poznań, 1990
OPEN ACCESS