Resian: Genealogical and Sociolinguistic Definition

Main Article Content

Matej Šekli

Abstract

The article presents a genealogical and sociolinguistic classification of Slavic idioms, drawing on the example of Resian. Resian is an autochthonous idiom, spoken in the Resia Valley (Ital. Val Resia), which belongs to the Municipality of Resia (Rozajanski kumün, Ital. Comune di Resia) within the Province of Udine (Ital. Provincia di Udine) in Friuli–Venezia Giulia, an autonomous Italian region. The genealogical linguistics studies the genealogical relationship between idioms and on the basis of the nature of their mutual relationship establishes their genealogical classification. In this respect, Resian must be viewed as a dialect of Slovene. Sociolinguistics, on the other hand, tends to view languages as systems of communication and on the basis of different spheres of usage assigns their sociolinguistic classification. From the latter viewpoint, Resian can be defined as a literary/standard microlanguage within Slovene, which due to the absence of the Slovene standard language is put into the role of the local literary language with a rather limited scope of functional varieties.

Downloads

Download data is not yet available.

Article Details

How to Cite
Šekli, M. (2015). Resian: Genealogical and Sociolinguistic Definition. Poznańskie Studia Slawistyczne, (8), 199-. https://doi.org/10.14746/pss.2015.8.13
Section
MIKRONARODY I MIKROJĘZYKI SŁOWIAŃSKIE

References

  1. Brozović D., 1960, O strukturalnim i genetskim kriterijima u klasifikaciji hrvatskosrpskih dijalekata, „Zbornik za filologiju i lingvistiku” št. 3, s. 68–88.
  2. Brozović D., 1970, Standardni jezik. Teorija, usporedbe, geneza, povijest, suvremena zbilja, Zagreb.
  3. Brozović D., 1996, Sociolingvistika prema genetskoj i tipološkoj lingvistici, „Suvremena lingvistika” št. 41–42(1–2), s. 87–94.
  4. Chinese S.H., 2003, Rośajanskë-laškë bysidnjäk. Repertorio lessicale italiano-resiano, Resia.
  5. Comrie B., Corbett G.G. (ur.), 2002, The Slavonic Languages, London–New York.
  6. Dapit R., 1995, 1998, 2008, Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo 1–3, Padova.
  7. Dapit R., 2003, Nastajanje krajevnih knjižnih jezikov pri Slovencih v Furlaniji, v:Knji-žni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje (Obdobja 20), ur. A. Vidovič Muha, Ljubljana, s. 301–312.
  8. Dapit R., 2006, The Resian dialect and its evolution as a literary language, v: Сла-вянскые литературные микроязыки и языковые контакты, ur. A.D. Duličenko, S. Gustavsson, J. Dann, Tartu, s. 166–175.
  9. Duličenko A.D., 1994, Kleinschriftsprachen in der slavischen Sprachenwelt, „Zeitschrift für Slawistik” št. 39, s. 560–567.
  10. Havránek B., 1963, Funkce spisovného jazyka, v: B. Havránek, Studie o spisovném jazyce, Praha, s. 11–18.
  11. Havránek B., 1963, Úkoly spisovného jazyka a jeho kultura, v: B. Havránek, Studie o spisovném jazyce, Praha, s. 30–59.
  12. Havránek B., 1969, Teorija knjižnega jezika, „Jezik in slovstvo” št. 14(7), Ljubljana, s. 196–204.
  13. Okuka M. (ur.), 2002, Wieser Enzyklopädie des europäischen Ostens 10: Lexikon der Sprachen des europäischen Ostens, Klagenfurt/Celovec–Wien–Ljubljana.
  14. Rehder P., 1995, Standardsprache: Versuch eines dreistufigen Modells, „Die Welt der Slawen” št. 40, s. 352–366.
  15. Rehder P. (ur.), 1998, Einführung in die slavischen Sprachen: mit einer Einführung in die Balkanphilologie, Darmstadt.
  16. Steenwijk H., 1992, The Slovene dialect of Resia: San Giorgio, Amsterdam.
  17. Steenwijk H. (ur.), 1993, Fondamenti per una grammatica pratica resiana: Atti della conferenza internazionale tenutasi a Prato di Resia (UD) 11–12–13 dicembre 1991, Padova.
  18. Steenwijk H., 1994, Ortografia resiana/Tö jošt rozajanskë pïsanjë, Padova.
  19. Steenwijk H., 1997, Tre studi resiani: Grammatica e storia sociale, Padova.
  20. Steenwijk H., 1999, Grammatica pratica resiana: Il sostanitvo, Padova.
  21. Steenwijk H., 2003, The roots of written Resian, v: Knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje (Obdobja 20), ur. A. Vidovič Muha, Ljubljana, s. 313–322.
  22. Steenwijk H., 2003, Dizionari resiani, v: S.H. Chinese, Rośajanskë-laškë bysidnjäk. Repertorio lessicale italiano-resiano, Resia, s. 7–14.
  23. Steenwijk H., 2005, Piccolo dizionario ortografuico resiano. Mali bisidnik za tö jošt rozajanskë pïsanjë, Padova.
  24. Steenwijk H., 2010, L’adozione di una grafia „ufficiale” del Comune di Resia e le sue conseguenze, „Näš glas – La nostra voce” št. 6(1), 2010, s. 1–9.
  25. Šekli M., 2001, Rezja, Rezjanie i dialekt rezjański, „Zeszyty Łużyckie” št. 32–33, s. 49–57.
  26. Šekli M., 2003, Jezik, knjižni jezik, pokrajinski oz. krajevni knjižni jezik: genetskojezikoslovni in družbenostnojezikoslovni pristop k členjenju jezikovne stvarnosti (na primeru slovenščine), v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti (Obdobja 22), ur. E. Kržišnik, Ljubljana, s. 41–58.
  27. Šekli M., 2006, Praslovanski stari cirkumfleks v rezijanskem in ziljskem narečju slovenščine, v: Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, ur. M. Koletnik, V. Smole, Maribor, s. 227–287.
  28. Šekli M., 2006, Pokrajinski/krajevni knjižni jeziki na Slovenskem, v: XXXII научна конференција XXXVIII на меѓународен семинар за македонски јазик, литература и култура (Охрид, 15. VIII – 17. VIII 2005), ur. Е. Црвенковска,
  29. Скопје, s. 195–206.
  30. Šekli M., 2007, Narečjeslovje in zgodovinska slovnica kot pomoč pri razumevanju pravopisa in pravorečja (na primeru zasoplih samoglasnikov v rezijanskem krajevnem knjižnem jeziku), v: Živeti mejo (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 18), ur. M. Košuta, Trst, s. 181–192.
  31. Šekli M., 2009, Merila določanja mej med slovenskimi narečji in podnarečji, v: Slovenska narečja med sistemom in rabo (Obdobja 26), ur. V. Smole, Ljubljana, s. 291–318.
  32. Šekli M., 2013, Genetolingvistična klasifikacija južnoslovanskih jezikov, „Jezikoslovni zapiski” št. 19(1), s. 71–99.
  33. Šekli M., 2013, Genetic classification of West Slavic languages, v: Miklošičeva monografija: ob dvestoletnici rojstva Franca Miklošiča, ur. M. Jesenšek, Ljutomer, s. 101–115.
  34. Šekli M., 2014, Genetolingvistična klasifikacija vzhodnoslovanskih jezikov, „Slavia Centralis” št. 7(1), s. 5–20.
  35. Šekli M., 2014, Tipologija modelov lingvogeneze slovanskih jezikov, „Slavistična revija” št. 62(2), s. 451–461.
  36. Valentinčič D., 2014, Slovenci v Reziji? Pravni položaj in dejansko življenje slovenske jezikovne manjšine, Celovec/Klagenfurt – Ljubljana – Novo mesto.
  37. Дуличенко А.Д., 1981, Славянскые литературные микроязыки: вопросы форми-рования и развития, Таллин.
  38. Дуличенко А.Д., 1998, Языки малых этнических групп: статус, развитие, про-блемы выживания, v: Языки малые и большие: in memoriam acad. Nikita I. Tolstoi, ur. А.Д. Дуличенко, Tartu, s. 26–36.
  39. Дуличенко А.Д., 2002, Литературные микроязыки современной Славии: про-блемы кодификации и языковая практика, v: Möglichkeiten und Grenzen der Standardisirung slavischer Schriftsprachen in der Gegenwart, ur. K. Gutschmidt, Thelem, s. 14–32.
  40. Дуличенко А.Д., 2003, Славянскые литературные микроязыки: образцы текс-тов, Tartu.
  41. Дуличенко А.Д., 2006, Современное славянское языкознание и славянские лите-ратурные микроязыки, v: Славянскые литературные микроязыки и языковые контакты, ur. A.D Duličenko, S. Gustavsson, J. Dann, Tartu, s. 22–46.
  42. Дуличенко А.Д., 2013, Феномен славянских микрофилологий в современном сла-вяноведении, v:Славистика в Естонии и за ее пределами, ur. А.Д. Дуличенко, Tartu, s. 17–30.