Słowa kluczowe
Slovenija
granica
jezik
arheološki nalazi
Jak cytować
Abstrakt
Duž današnje hrvatsko-slovenske granice, do 12. stoljeća, uočavaju se značajne sličnosti, ali i očite kulturne razlike među lokalnim stanovništvom. To potvrđuju postojeća arheološka istraživanja, osobito ona provedena na poznatim lokalitetima poput groblja. Pogrebni običaji i tradicionalna odjeća upućuju na različito podrijetlo stanovništva na tom području od kraja 6. stoljeća, dok arheološki nalazi istovremeno svjedoče o snažnim vezama među populacijama koje su dugo dijelile zajedničku povijest. Moguće je da su postojale i etničke te jezične razlike već prije uređenja i ustaljenja granica između srednjovjekovnog Svetog Rimskog Carstva Njemačke narodnosti i Hrvatske, odnosno Ugarske. Naseljenost je s obje strane granice bila kontinuirana, pri čemu su neka područja bila gušće naseljena, a gustina i intenzitet naseljenosti mijenjali su se ovisno o političkim i gospodarskim okolnostima. Općenito, stanovnici regije ponašali su se slično, no od 12. stoljeća razlike su počele jačati zbog političkih podjela i novih valova doseljavanja.
Finansowanie
Hrvatska zaklada za znanost
Bibliografia
Bekić, L. (2016). Rani srednji vijek između Panonije i Jadrana. Ranoslavenski keramički i ostali arheološki nalazi od 6. do 8. stoljeća. „Monografije i katalozi“, knj. 27. Pula: Arheološki muzej Istre.
Berden, T., Pavlin, P. (2021). Grobišča pri Humku v Dobovi. „Arheološki vestnik“, br. 72, str. 187–225. DOI: https://doi.org/10.3986/AV.72.07
Bitenc P. (ur.) (2001). Od Rimljanov do Slovanov: predmeti. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije.
Bóna, I. (1984). A Kárpát-medence a IX. században. Budapest: Magyarország története. Előzmények és magyar történet 1242-ig.
Butorac, J. (1984). Popis župa zagrebačke biskupije 1334. i 1501. godine. „Starine: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti“, knj. 59, str. 43–107.
Celinić, A. (2011). Gornjosutlanski dijalekt kajkavskoga narječja u svjetlu fonologije. „Hrvatski dijalektološki zbornik“, knj. 17, str. 19–60.
Filipec, K. (2003). Kasnoavarski ukrasni okov (falera) u obliku veprove glave iz Siska. „Godišnjak Gradskog muzeja Sisak“, br. 3, str. 117–146.
Filipec, K. (2015). Donja Panonija od 9. do 11. stoljeća. Sarajevo: Univerzitet u Sarajevu.
Filipec, K. (2022). Sjeverna Hrvatska između Mađara i Hrvata u 10. i 11. stoljeću. „Studia Carpathico-Adriatica“, vol. III. str. 88–103.
Filipec, K. (2024). Cremation Cemetery under the Carolingian Wooden Church In Lobor, Fortunatus ligo. Zbornik povodom sedamdesetog rođendana Ante Miloševića / Festschrift on the occasion of Ante Milošević’s 70th birthday. Split – Zadar – Zagreb – Motovun: Dissertationes et Monographiae 20, International research center for Late Antiquity and the Middle Ages. University of Zagreb – Faculty of Humanities and Social Sciences University of Split – University of Zadar, str. 287–300. DOI: https://doi.org/10.1484/M.DEM-EB.5.143800
Giesler, J. (1981). Untersuchungen zur Chronologie der Bijelo Brdo-Kultur. Ein Beitrag zur Archäologie des 10. und 11. Jahrhunderts im Karpatenbecken. „Prähistorische Zeitschrift“, br. 56, 1, str. 4–167. DOI: https://doi.org/10.1515/prhz.1981.56.1.3
Grafenauer, B. (1963). Zgodovina slovenskega naroda. Zv. 2, Doba zrele fevdalne družbe od uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda do začetka kmečkih uporov. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Grafenauer, B. (1966). Slovansko-nemška borba za srednje Podonavje v 9. stoletju, (konfrontacija dosedanjih rešitev z novimi viri in teorijami). Ljubljana: „Razprave, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede“ (Hauptmanov zbornik), vol. V, str. 37–76.
Grafenauer, B. (1967). Etnična struktura in zgodovinski pomen jugoslovanskih narodov v srednjem veku (II. del). „Zgodovinski časopis“, br. 21, str. 7–48.
Grafenauer, B. (1994). Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije; Zbirka Zgodovinskega časopisa, br. 10.
Greenberg, M. L. (2006). Glasovna podoba slovenskega jezika skozi čas. „Slavistična revija“, br. 54, (posebna) January, str. 165–175.
Guštin, M. (ur.). (2002). Zgodnji Slovani zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije.
Guštin, M. (2007). Rani srednji vijek od alpskih obronaka do Panonije, „Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu“, vol. 24, str. 289–300.
Historija naroda Jugoslavije I (HNJ 1953). Zagreb: Školska knjiga.
König, T. (2022). The Early Slavs: from the Western Carpathians to the Adriatic, „Studia Carpathico-Adriatica“, vol. III, str. 38–53.
Korošec, J. (1947). Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji, Celje: Tiskarna Družbe sv. Mohorja.
Korošec, J. (1954). Staroslovanski grobovi na Selah pri Dobovi, „Arheološki vestnik“, br. 5 (1), str. 167–170.
Korošec, P. (1979). Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov, Ljubljana: Dela (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgodovinske in družbene vede), knj. 22/1–2.
Korošec, P. (1969). Raziskave na Svetih gorah na Bizeljskom. „Arheološki vestnik“, br. 20, str. 239–256.
Korošec, P. (1972). Zgodnjesrednjeveška nekropola na Ptujskem gradu. „Zgodovinski časopis“, br. 26, str. 13–31.
Korošec, P. (1977). Das Problem der Kulturgruppe „mit Keramik“ im frühslawischen Horizont auf dem Gebiete der Südostalpen. „Balcanoslavica“, br. 6, str. 79–89.
Korošec, P. (1999). Nekropola na Ptujskem Gradu: turnirski prostor. Ptuj: Pokrajinski muzej.
Kos, M. (1955). Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja. Ljubljana: Slovenska matica.
Kosi, M. (2002) … quae terram nostram et Regnum Hungariae dividit … Razvoj meje cesarstva na Dolenjskem v srednjem veku. „Zgodovinski časopis“, br. 56, 1–2 (125), str. 41–91.
Logar, T. i Rigler, J. (1986). Karta slovenskih narečij: ko se svojih korenin zavemo – Slovenija, te poznam? Ljubljana: Avtotehna – Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije.
Lončarić, M. (1985). Kajkavsko narječje u svjetlu dosadašnjih proučavanja. „Rasprave Instituta za hrvatski jezik“, sv. 10–11 (1984–1985), str. 281–295.
Lončarić, M. (1996). Kajkavsko narječje, Zagreb: Školska knjiga.
Magdič, A. (2011). Prispevek k razpravi o kontinuiteti srednjeveške poselitve Murskega polja. „Zgodovinski listi“, br. 19, št. 1, str. 7–22.
Magdič, A. (2022). O župah, župnijah in narečjih. Primerjalna prostorska analiza rezultatov zgodnjesrednjeveške arheologije, zgodovinopisja in regionalne geolingvistike na primeru na Dravske ravni in okoliških vzpetin, Maribor: Kulturna formacija in kulturni spomin, Jubilejna publikacija. 9. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo, Za človeka gre: digitalna transformacija v znanosti, izobraževanju in umetnosti, Zbornik recenziranih prispevkov za področje raziskav kulturnih formacij, str. 69–92.
Pleterski, A. (2005). De Sclavis autem unde dicitis: Slovani in Vlahi na „nikogaršnjem“ ozemlju istrskega zaledja. „Acta Historiae“, br. 13, str. 113–150.
Pleterski, A., Belak, M. (2002). Grobovi s Puščave nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu. „Arheološki vestnik“, br. 53, str. 233–300.
Pohl, W. (2002). Die Awaren. Ein Steppenvolk in Mitteleuropa 567–822 n. Chr. München: Verlag C. H. Beck.
Ramovš, F. (1936). Kratka zgodovina slovenskega jezika I. Ljubljana: Akademska založba.
Regan, K. (2003). Hrvatski povijesni atlas. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža.
Sekelj Ivančan, T. (2010). Podravina u ranom srednjem vijeku: Rezultati arheoloških istraživanja ranosrednjovjekovnih nalazišta u Torčecu. Zagreb: Monographiae Instituti archaeologici knj. 2.
Simoni, K. (1981). Zagreb i okolica u ranom srednjem vijeku. „Izdanja Hrvatskog arheološkog društva“, vol. 6, str. 155–167.
Snoj, M., Greenberg, M. L. (2012). O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev). „Zgodovinski časopis“, br. 66, 3–4 (146), str. 276–305.
Sós, Á. Cs. (1973). Die slawische Bevölkerung Westungarns im 9. Jahrhundert. Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte knj. 22.
Szentpéteri, J. (ur.). (2002). Archäologische Denkmäler der Awarenzeit in Mitteleuropa I–II. Budapest: Varia archaeologica Hungarica, knj. 13/1–2.
Szőke, B. M. (2021). Die karolingerzeit in Pannonien, Monographien des Römisch-Germanischen Zentralmuseums, knj. 145, Mainz: Romisch-Germanisches Zentralmuseum.
Šekli, M. (2013). Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska jezikovna meja. „Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies“, br. 9, str. 3–53. DOI: https://doi.org/10.17161/SLS.1808.11430
Šekli, M. (2022). Jezikovne lastnosti zgodnje slovenščine 11. in 12. stoletja. „Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies“, br. 14, 3, str. 15–16. DOI: https://doi.org/10.3986/sjsls.14.1.01
Šišić, F. (1916). Pregled povijesti hrvatskoga naroda. Zagreb: Matica hrvatska.
Štih, P. (1996). Salzburg, Ptuj in nastanek štajersko-madžarske meje v današnji Sloveniji. „Zgodovinski časopis“, br. 50 (105), 4, str. 535–545.
Štih, P. (2011). Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? O jeziku slovanskih prebivalcev prostora med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled zgodovinarja). „Zgodovinski časopis“, br. 65 (143), 1–2, str. 8–51.
Štih, P., Simoniti, V., Vodopivec, P. (2008). Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura. https://tinyurl.com/4vne52da. 03.04.2024.
Štular, B. i dr. (2022). Migration of Alpine Slavs and machine learning: Space-time pattern mining of an archaeological data set. PLOS one, 19. rujna, str. 1–19. DOI: https://doi.org/10.1371/journal.pone.0274687
Tomičić, Ž. (1992). Neuere Erforschung der Bijelo Brdo – Kultur in Kroatien, „Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu“, br. 9, str. 113–130.
Tomičić, Ž. (1993). Prilog istraživanju kronologije bjelobrdskog segmenta srednjovjekovnog groblja Ptuj – Grad. „Ptujski arheološki zbornik ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva“, str. 543–579.
Tomičić, Ž. (2009). Pogled u arheološko naslijeđe ranoga srednjovjekovlja Varaždina i njegove šire okolice. Zagreb – Varaždin: 800 godina slobodnog kraljevskog grada Varaždina: 1209.-2009.: zbornik radova s međunarodnog znanstvenog skupa održanog 3. i 4. prosinca 2009. godine u Varaždinu, str. 51–71.
Vinski, Z. (1970). O postojanju radionica nakita starohrvatskog doba u Sisku. „Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu“, br. 3. s., vol. 4/1, str. 45–92.
Vinski, Z. (1971). Rani srednji vijek u Jugoslaviji od 400. do 800. godine. „Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu“, br. 3. s., vol. 5/1, str. 47–71.
Licencja
Prawa autorskie (c) 2025 Krešimir Filipec
Utwór dostępny jest na licencji Creative Commons Uznanie autorstwa 4.0 Międzynarodowe.